zadnji dnevi so v znamenju (ne)namernega izgubljanja stvari...

vse pretekle ubesedene misli in nerimane rimanke ujete na hard disk, so zbluzile neznano kam...
ni vec preteklosti...po svoje olajševalno, po drugi strani pa sem tako vezana na tiste besede, da me hoče ta trenutek od ihte preklati na dvoje.
ali naj začnem vse znova?
ali imam dovolj energije?
jebeno življenje v katerem (se) je treba do konca izgubit, da (se) spet najdeš.