5.10.11

...se starejši sin igra v banji z žabico in morsko školjko....mati se medtem ogledujem v ogledalu in slišim otroka govoriti fak, fak, fak...počepnem ob banji in mu začnem tolmačiti, da to ni ravno lepa beseda in da je že res, da jo sama kdaj pa kdaj uporabim, ampak, da naj mu to ne bo za zagled. me začudeno gleda kaj mu razlagam in mi reče:" ma kaj govoriš tamara, saj  žabica dela kvak, kvak, kvak in ne fak, fak, fak .."
za crknit so tile majhni, veliki ljudje




2.10.11

je že kazalo, da ne bo nič več pa me nekaj prijemlje...spet.
ne bom težila z zarotami, s koncem sveta, s poplavami, potresi in vulkani.
raje bom napisala kakšno dobro doživeto zgodbico, verz ali dva
in vas/sebe spodbujala pri objemanju omejitev, razdiranju dogem,
pri luščenju zbledelih brv in še in še....
zdaj je motivacija velika, prihodnost je daleč...