30.6.07

ko se srečava na robu neba

ko se objameva pred oltarjem srca

ko se začutiva kot trn v peti

takrat sva to midva

in nič ni popolnejše in žlahtnejše.

večna prijatelja

20.6.07



njeni veliki, lijakasti cvetovi
zbirajo medeno roso,
žejni se ob njej ustavi.

srkajoč.

11.6.07



oživila sem tradicijo rdečih sadežev.

maline v jeseni
jemo kar sedaj.

4.6.07

prej sem se nasmejala do solz.
moj dragi je namreč cankarjev nagrajenec iz materinega jezika. ko pa sem brala njegov zadnji zapis, mi je na pot razmišljanja skočila misel, da najbrž cankarjeva mati ni samo kuhala kave, ampak je v njegova besedovanja tudi vstavljala vejice.

p.s. moje znanje materinščine ni nikoli posegalo po zlatih odličjih.