otvorili smo igranje golfa v dežju na poseben način. palice prinešene z azurne obale, uporabljamo za igro na lokacijah, ki jim še svetovni asi ne bi bili kos.
eden bos, drugi v gumijastih škornjih, tretji je ravnokar vstal od svojega žganjekuharskega kotla, četrti bi samo poskusil pa mu pol palice ostane v zemlji,...naša usta razpotegnjena do ušes.
in kot pravijo moj oča: praznoglave ni težko prepoznati. od silne praznine se dvigajo nad tiste, ki v njej nekaj imajo.
mi pa še naprej igramo golf brez ovratnikov in čeveljcev s posebnimi žebljički. igramo ga zgolj zato, da se napolnimo z radostjo izgubljanja žogic na sosedovi gmajni in z njihovim posledičnim iskanjem, ki spominja na gobarjenje.
...in kaj, če sosedu crkne krava, ker je pojedla izgubljeno žogico?...
potem bom napisala knjigo o Butalcih II.