med vožnjami od tu do tam se v glavi rišejo kroji besed, ki potem čudežno iztekajo v pozabo vzporedno z iztekanjem mleka iz dojk- se pravi zelo hitro in nenačrtovano pozabljam prejšnje minute, ure, dneve....pa čeprav sploh ne hitim, me pomlad že prehiteva in bunde še vedno visijo na obešalniku hodnika.
otroka rada spita ponoči in to me osrečuje.
2 komentarja:
hehe, v bistvu je potem rast prehitevanje časa, staranje pa zaostajanje za njim?
sicer smo pa tudi pri nas še v zimi, pa saj paše če potegne hladen veter. ;-)
hehe tako nekako,ja.
Objavite komentar