je že kazalo, da ne bo nič več pa me nekaj prijemlje...spet.
ne bom težila z zarotami, s koncem sveta, s poplavami, potresi in vulkani.
raje bom napisala kakšno dobro doživeto zgodbico, verz ali dva
in vas/sebe spodbujala pri objemanju omejitev, razdiranju dogem,
pri luščenju zbledelih brv in še in še....
zdaj je motivacija velika, prihodnost je daleč...