10.5.07

modrosti za vsak dan:

ne kupi novega namaza, dokler ne poješ starega.
otroci radi načenjajo nove stvari, preden dokončajo stare.

najprej zaupaj, šele nato ustvari password.

apple že ve. sadež pregrehe. tako pravijo...

3.5.07

poleg mojega omiljenega, sta to še dva sodobna junaka.



fadr and bradr.

30.4.07

fajn se je mečkati z 1 pobrito brado,
traktor je dostavil 58 vreč maltita,
na torti bilo je 12 jagod.

greva gledat kje bo gorelo.

24.4.07

danes mi je prišlo na pamet nekaj simpatičnega....
kot vaško "dekletce" sem se vse svoje otroške dni potepala po vasi in njeni travnati okolici.
med počitnicami sta starša najbrž celo pozabila kako zgleda njun otrok, ampak jaz sem imela s pobalini in pobalinkami čez glavo opravkov. domov sem priletela samo napolnit sestradan želodček, velikokrat pa so mi ga tudi kar pri sosedovi prijateljici. če sva se z očetom kdaj po nekem ključu srečala kje sredi vasi, se je le nasmehnil in rekel:" o naša mala pocestnica, boš prišla kaj domov?"

no, ta izraz "pocestnica" sem takrat razumela po svoje. mislila sem, da sem pač dosti po svetu, oz. na cesti in me oče tako ljubkovalno kliče.

kasneje, ko sem se zavedala pomena te besede, sem bila jezna na cel svet, ki sprevrača lepo opisno besedo vandrovca v nekaj izkrivljenega, izmaličenega,.. ja, ja kurbanje je najstarejši posel nas žensk, a verjamem, da jim takrat še ni bilo treba postopat ob zaprašenih cestah in popljuvanih izložbah.

mogoče pa sem zdaj postala "popotkarica".

smeh je zdrav!
odločitev je padla: ni druge kot, da ukinem jutra njemu, ki ga ljubim.

p. s. sklenila sva, da bova spanec noči raje zbujala z nasmejanim jutrom.

21.4.07

najprej ena uganka za tiste, ki radi grebete za številkami...

2 + 1 + 3 + 9 = 1

komur uspe razložit ta izračun, prejme...

16.4.07

kako sem si zamislila betonsko vrtno mizo in koliko časa je trajalo od ideje do izvedbe.

začelo se je natanko pred dvema letoma, ko sem na vso moč pritiskala na svojega bivšega fanta, naj mi že vendar ulije to betonsko zadevo v obliki kašmirskega vzorca. pustil je svoje delo iz rok in se potil za svojo drago, takrat zame. no, ljubezen je kmalu zatem šla po gobe. spraševala sem se ali je bila miza povod ali posledica za razhod. mogoče je bila pa pika na koncu stavka.
taista miza- težka za dva junca, je do pred kratkim ležala sredi garaže, saj ni ga bilo korenjaka, ki bi si jo upal premakniti.. ker pa imam sedaj krepkega fantiča, je uslišal mojo prošnjo, da se dokonča delo nekoga, ki ga pač ni uspel.
po brutalnem postopku podlaganja in potiskanja, sta z mojim žlahtnikom uspela mizo postaviti točno tako, kot si je princeska zamislila. mizo je bilo potem treba zabetonirat v izkopano luknjo, ugotoviti njeno ravnino itd...
kar nekaj časa že tako tam prešerno stoji, cela betonska in grda na drugi pogled. rabi eno fajn obleko iz ploščic. tudi te sva že pripravila, a kaj, ko princeska komplicira in ne želi uporabit kar prve ideje.
v lajfu se je treba mučiti tudi z lepimi stvarmi, kajpak.

11.4.07

še en primer lebdenja.

4.4.07

lebdenje sredi gozda očisti um in razgiba duha.

29.3.07



11:26 AM
pogovor dveh, ki ju imam neizmerno rada.

ona
: resnico boš iskal celo življenje, sploh pa je tebi ni treba, ker jo iščejo filozofi že celo večnost. preberi si raje kakšen dober strip, pij pivo, rigni na glas, ljubi se z žensko, nekaja malega pogaraj in to je to.


14 minutes
11:41 AM on: nisem tu zato da bi garal, pil pivo, rigal in bral stripe...
"tu sem zato, da iščem resnico".
11:43 AM



31. 3. 07
prelagati odgovornost na filozofe, je tako kot prelagati odgovornost za svoje zdravje na vzajemno...


"tu sem zato, da zapolnim prostor", pravi moj prijatelj dino.

22.3.07

če imate zapackan monitor, samo pljunite vanj in zbrišite z mehko krpico.
deluje. preverjeno.

ni je čez človeško slino!

21.3.07

Denarne prispevke obiskovalcev neke cerkvice na J Francije, pobira kar tale razjarjena muca.
Raje bi dremala, ne pa se ukvarjala z drobižem.

20.3.07

človek: vesolje

nevmesno bi bilo misliti, da je človek več od ljubezni in manj od vesolja

romankita je spet v mestu ;)

19.3.07

evo nam fige za začetek pomladi.

13.3.07

vrtnarjenje se je pričelo. najprej sem opazovala prijatelja pri kopanju lukenj za marelice in češnje, kasneje pa sem še sama poprijela za orodje in prezračila zemljico okoli česnika. pomagal je tudi on.
delo krepi, če ga ni preveč, sicer te krepa- stara modrost izkušenega vrtičkarja, ki po dopoldanskem delu na njivi, rad zalegne okoli poročil ob enih.
začel se je čas neklepetanja in redkega objavljanja zapisov, ali pač ne?
poganjajmo mlade, zelene brstke.

5.3.07

izmišljala bi si besede
zamišljala bi si prihodnost
ampak raje kot ta mačka sedim ob kontejnerju
in sem



1.3.07

kompresionistični brat ustvarja tole:
višina 1:1, teža 1:3















27.2.07

duuk : taam, pisma

30.6.06
saj veš, le besede. in ljubezen ima kreativni in obenem uničujoč potencial. spretnost je le drugi obraz potopljenosti. gibanje med maternico in hladom sveta. kaj pa vem. mi vleče na kakšno metaforo o rojevanju kot (u)besedovanju. mogoče zato toliko dam na besede in obenem vem kako težko jih je pretvarjati v telo.

lepo je. me veseli, da se še kdo najdeva v njih. da se srečujeva pravzaprav.

6.7.06

internet, to ti je dosežek... bilo kuda... shiboti - tudi to je dosežek. kolektiv in vse to... sem med vožnjo, ki je zmeraj meditacija, razmišljal, da si zapisala enega najlepših stavkov zadnjem času:


lepo se je deliti s tabo

huh.
močno, široko,... dosežek in globina obenem. uf!
...
ohrid pa itak sede. sicer je balkan ekstrovertiran prostor, intime kot da ni, a vendarle. dosedaj so me samo gostili vsi ti znanci, ki jih prvič vidim. in je res veličastno in toplo in vse. bo pa naslednji korak omogočil več lebdenja. planine kličejo, kače tudi. muzičari itak vadijo. pa še volitve so mimo.
bodi.

pogrešam duukovo bloganje.
ZATO.

16.2.07

če zdaj bereš to, potem pri priči nehaj uporabljati če.
*
reagiraj takoj in zavlačuj po potrebi.
*
trebušne motnje odpravite s postom-"en post na dan odpravi motnje stran".
*

15.2.07

sediva v čolničku.
plujeva.
razburkano
mirno
viharno
globoko
lesketajoče
valujoče
široko
kipeče

morje.

vse se spreminja
in
midva.

11.2.07















nežno drsenje
postopoma razburka
vesoljni utrip
vzporedno z dihanjem
se objemi množijo
in stkejo mrežo
neponovljivosti

taam

7.2.07

Huda napaka je misliti, da je moč raziskovalni užitek spodbujati s prisilo in občutkom dolžnosti.« (Albert Einstein)

6.2.07

danes nisem sprejemala pomembnih odločitev.
niti včeraj ne.
kaj prinaša nov dan?

3.2.07

v piškotni vrečici so piškotki con grano saraceno e zucchero di canna. malo sem nejevoljna, ker so vsi piškoti celi, se pravi nezdrobljeni. jaz pa najraje meljem ravno tiste zdrobljene. point je v tem, da jih kot take ne morem štet kot celoto in jih zato lahko pojem kolikor mi jih zapaše brez slabe vesti.

2.2.07

ustavila sva se. mimo je pritekla razposajena deklica v prevelikih čeveljcih. na sebi je imela živo zeleno jopico s posebnim deteljnim vzorcem. pred njo je tekel beli pes s košatim repom.
izginila sta za ovinek.
izstopila sva. med vejevjem se je nebo odelo v čarobno barvo poslednjih žarkov tistega dne. nadela sem si rokavice in vdihnila svežino.
slišati je bilo otroško priganjanje neukrotljivega psa. pritekla sta do naju. deklici je bilo najbrž hladno ali pa ji bližina neznancev ni prijala. ni se ustavila. beli pes je v divjem loku skakal okoli mene kot bi me hotel potegniti v njuno igro. deklici je bilo nerodno, ker je beli pes smrdel. iz žepa je potegnila piškotek in zaklicala:" Adi pridi, pridi Adi,...."sprva je Adi ni ubogal. šele, ko mu je piškotek sprožil slinjenje gobčka, je urno stekel za njo.
izginila sta za ovinek.