bit tihožit,

zajadraj skozi prostrana morja zavesti, zapleši ples ljubezni.

zaupaj in verjemi vase, v življenje, v neskončnost, v igro in smeh, v prijateljstvo in svobodo.

mama

reality dreams

življenje je kakor so sanje.
ko v sanjah veš, da sanjaš, je vse mogoče.
ko v življenju veš, da živiš, je vse mogoče.

imamo dve muci, ena je črtica druga pa sivka.

sivka je že pobegnila iz kadra.

hiša se podira.

mi pa čez jesen in zimo
povečali smo družino

spomladi vse bo spet cvetelo
še ptički z juga bodo prileteli..

ha ha ha ha ha

Zofe ni več. le kam je odšla?





na odpad!

otroci so...

moj mali bratec in njegov prijatelj že dva dni služita svoj denar. najprej sta iz maminih limon napravila limonado in jo šla prodajat po vasi, danes pa sta na vrtu potrgala vse robidnice in stisnila okusen sok. v dveh dneh sta reci in piši zaslužila mesečno žepnino.
včeraj je prišel ves navdušen nad zaslužkom in pomenljivo vprašal:" a uganete pri kateri hiši niso hoteli kupiti soka?"
ne samo, da ima otrok podjetniško žilico, tudi dober psiholog je, če mu le damo priložnost.

... naš zaklad.

paraglajder jadra v meglo.

različnost , odlomek iz knjige Kompetentni otrok, Jesper Juul

"ko se dva srečata, zaljubita in odločita za skupno življenje, so razlike med njima precej večje od podobnosti. to dobro vesta, toda kakor da bi jima ljubezen otopila čute in ju premaknila v fantazijski svet. z drugimi besedami, slepita se z vero, kako vzajemna ljubezen in skupno življenje temeljita na tem, da si morata biti partnerja čim bolj enaka. to enakost skušata v prvem obdobju skupnega življenja dosegati tako, da se v prid enotnosti odpovedujeta sebi; nekoliko pozneje pa si začne vsak od njiju želeti oziroma zahtevati, da drugi žrtvuje del sebe v znamenje ljubezni in v dokaz, da je predan razmerju. vzorec se pojavlja vedno in povsod. ni ga mogoče preprečiti- lahko ga samo prekinemo."

dobro si to povedal!

z domanarejeno bajalico smo iskali vodo oziroma vodovodno cev. oče je medtem kopal luknjo. kar naenkrat od navdušenja nad najdbo zavpije izza grma:" lej jo, lej jo,..."
pred tem smo ugotavljali komu bajalica pravilno kaže in ugotovili, da je moj oče lesen. bajalica se mu ni zganila niti, ko je z njo meril nad kanalizacijo.
seštevek zgornjih ugotovitev jasno kaže na to, da je dovolj, če ima človek občutek in malo logike pa najde kar išče.
potem, ko je ostala cev nepretrgana, je bilo potrebno spiti še štamprli ali dva. to ni ugotovitev ampak dejstvo.

najin otrok se med spanjem smeji. ko se prebudi, ne kriči, ampak začne kašljati kot kakšen kavkaški stoletnik.

živeti s takim otrokom je veselje...

otroci imajo radi barve, srečkica prav tako.
med seboj jih kombiniramo po trenutnem navdihu in ne po napisanih oblikovalskih pravilih.
otroci nimajo radi pravil, srečkica tudi ne.
radi živimo v medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu in sožitju.

že teram babico levo desno...

odkar smo iz našega doma vrgli televizor, mi je prihranjen marsikateri nateg.
na internetu se srečam s kakšnim nategovalcem, a se mu lahko izognem. tu se lahko sama odločim, kaj sme priti do mojih receptorjev, žal pa tv gledalci tega ne morejo reči.

ne bom na dolgo in široko reklamirala no tv- ja. lahko le rečem, da je nam brez njega lepše.

ko sva šla drugič mimo gostilne, je vaški posebnež nejevoljno kresnil z rdečo muholovko.
ali je muha ostala pri življenju ali ne, tega pa ne vem.

malo fušava, ampak bova še vadila.

zadnjič sem dala prati perilo, danes pa sem se spomnila, da sem nazadnje videla svoj usb ključek preden sem ga vtaknila v tamodro trenirko.
hja, usb ključek se je opral v pralnem stroju skupaj z mehčalcem, ki ga ne dodajam zmeraj. tokrat pa. in danes ključek še vedno dela, zelena gumica pa diši kot ocean.

preden daš cape v stroj, preveri vsebino žepov.

včeraj je naš fantiček veselo pljuskal v svojem čebričku polnem vode. kar naenkrat so se mu spodmaknila tla pod ritko in že je z vprašujočimi očmi lovil sapo. doživel je svoj prvi potop brez maske od kar je priplaval iz materničnega oceana.
hitro sem ga potegnila v svoj objem, kjer je le za trenutek zajokal, potem pa sem ga posedla nazaj v vodo. veselo je čofotal naprej kot, da se ni nič zgodilo.

sprašujem se zakaj so nekatera mlada bitjeca prestrašena? najbrž zaradi staršev, ki ne znajo v nepredvidljivih situacijah odreagirati pred otrokom.

proti jutru me je iz sladkega spanca prebudilo nekaj med mojimi nogami. pa ni bilo tisto na kar bi človek, ki ne leži sam v postelji, najprej pomislil. bil je rogač.
glede na to, da nima kril, mi ni jasno kako je zašel pod odejo. sumim mojega dragega in njegov
otroški smisel za humor. osumljenca bom kasneje o tem še temeljito izprašala.

p.s. se mu ne sanja o čem ga sprašujem... sem že mislila, da sanjam tudi ponoči :)

na današnji dan, pred 15 leti se je skotila moja navihana mrcina z imenom Bela.
ko je bila stara 3 mesece, sem postala njena rešiteljica. z blokovskega balkona se je preselila k meni na vas. potem sva se do njenega zadnjega dne vzljubljali in čohali.
bila je srečna debelajsa. zanimali sta jo predvsem hrana in vožnja z yugom. med vožnjo ni nikoli bruhala, ampak je ponosno gledala skozi okno.
kljub temu, da je tehtala krepko čez 50 kilogramov, si je zajtrke sama izbirala. za holesterol ji ni bilo mar. v tistem času so bile vse vaške mačke na dieti.
njen pogled z najbolj rjavimi očmi na svetu, je bil srce parajoč.
potem je nekega dne postala stara in gobček ji je začel siveti. tudi stopnice je težko premagovala. jo je pa sosedov avto kljub temu motil in je lajoča dirjala za njim kot mladenka. vedno.
enkrat pa jo je taisti sosedov avto zbil na tla in ji poškodoval taco. tudi opornico iz lubja je pojedla.
zares je rada jedla.
pokopali smo jo na griček za hišo. tam se je vsako pomlad in jesen dobivala z njenimi snubci. več od lizanja ušes ni nikomur dovolila.
Bela.

moj omiljeni grafitar: www.banksy.co.uk

hunters


fallofman