pa naj še kdo reče, da so mercedezi mašine. kadar se moj predragi otrok pelje s tako mašino, jo vedno pobruha. sem mami že takoj ob nakupu povedala, da se na zadnjem zicu počutim kot kišta jabolk pa mi ni verjela. no, danes je svojemu vnuku obljubila, da bo zamenjala avto.

mercedez sucks! bip, bip who's got the keys for the džip??

z mojim najljubšim otrokom sva gledala knjigico o živalih. v poglavju o opicah je bila tudi gorila,

nakar Bit pokaže s prstom nanjo in vzklikne: "tata!"

bila sem presrečna, da nisem edina, ki to tako vidi :P

moji skorajdoriti segajoči lasje bodo v prihodnje odganjali živali z vrta. potem, ko je moj mali sinko pomočil  fotografijo mene z skorajdoriti segajočimi lasmi v fruktalov sok, mi je postalo jasno, da lasje must go off. in.....zgodilo se je še istega dne. počutim se lažja in ostra kot na novo zbrušena britvica. lasje so me vlekli nazaj, malo v preteklost pa malo v notranjost pa vozlali so me tudi.

zdaj sem tu, gola in odkrita in všeč mi je.

en ptič še ne prinese pomladi,

trije jo pa že.

tuna, kot pravi naš Bit luni, je že skoraj okrogla. danes je bil pravi dan za sajenje krompirja, zatorej smo ga vtaknili v zemljico. upamo, da bo dobra letina, saj velik del familije obožuje krompir na 1101 način.

ampak to še ni vse. na poti smo srečali ježa. ker je imel za ušeskom velikega klopa, smo ga odnesli domov in mu ga s pinceto odstranili. 

novega je vsak dan kaj, pa sem spomladansko preutrujena, da bi kaj več zapisala. 

danes mi je Mojca Morya polepšala dan.

potrebovala sem fajn inštrumentalista za pomoč pri  izvedbi ene aplikacije, vendar je pri tem zoprno to, da bi se na moje vabilo, ki v štartu ni podkrepljeno z denarjem, odzval le redko kdo.

ampak mojca je nekaj posebnega. osebno se niti ne poznava pa je takoj bila pripravljena pomagat.

intuitivnost ne pozna meja.

moj najljubši muzikaličen inštrumentalist

ko so Audrey Hepburn vprašali kako neguje svojo lepoto, je postregla z zelo očarljivimi odgovori:

za lepoto ustnic govorite prijazno;

za prelepe oči poiščite in najdite tisto najlepše v ljudeh;

za bleščeče lase, dovolite otrokom, da enkrat dnevno s prsti počešejo vaše lase;

za vitko postavo, delite svojo hrano z lačnimi;

za dobro držo, hodite z znanjem v sebi in ne boste nikoli sami.

ljudje bolj kot stvari potrebujemo obnovo, poživljanje, potrjevanje, presojo zato nikoli ne zavrzite nobenega.

če pa boste potrebni pomoči, jo boste našli v svojih dlaneh. ko odrastete, boste odkrili, da imate dve roki; eno, da pomagate sebi, drugo, da pomagate drugim.

lepota ženske ni v obleki, ki jo nosi, v njeni postavi ali pričeski. njena lepota se opazi v njenih očeh, ki so vrata njenega srca. to je kraj kjer počiva ljubezen.

odkar veliko dojim in malo berem, se moj besedni zaklad izjemno redči. ah, nekje na vzhodu pa pravijo, da besedo najbolje uporabimo takrat, ko molčimo.

ti, ki si

ob meni

imam te 

rada.

torta je.

torta bo.

kaj pravi o samospoštovanju ayurveda:" samospoštovanje je jedro samozdravljenja. zaradi povezanosti med umom in telesom, je naš občutek samospoštovanja hkrati občutek samospoštovanja naših celic. razlog vidi ayurveda v tem, da je vsaka celica center inteligence in zavesti. vsaka celica nosi za svoj obstoj občutek o sebi. ravno občutek o sebi v celici je tisti, ki ohranja velikost in obliko celice. samospoštovanje, samozavest in dobro mnenje o samem sebi spodbujajo celično inteligenco, ki je nujna za ustrezno celično delovanje in odpornost.

samospoštovanje je tisto, ki krepi naše celice in vse aspekte našega telesa. pomanjkanje samozavesti in ljubezni do sebe je škodljivo.

rak je primer tega pomanjkanja. celice raka so izgubile svojo inteligenco, zato rastejo ločeno od telesa. so nepravilne in nosijo izoliran in sebičen občutek o sebi, ki je v konfliktu z življenjem zdravih celic. 

zato je samospoštovanje pomembno za ohranitev imunitete. če se ljubite take kot ste, boste razvili zaupanje in to bo ozdravilo bolezen. zato je celična imuniteta ali naravni imunski sistem odvisen  od samospoštovanja".

ugotavljam, da je farmacija resnični nateg bolnih ljudi.

pečem torto.

zanj.

ker postaja star.

in mogoče pameten.

ne vem kaj je bolje, biti star ali pameten.

ah, važno, da bojo v torti tudi mandlji.

odjavila sem se s frisbuka. dnevi so zato postali daljši. radovednost kaj počnejo moji virtualni prijatelji pa zaposlim s čim drugim. danes sem radovednila o tem kaj pravita o rastlinstvu Ašič in Kneipp. 

prijatelji pa naj se pišejo nekam, če ne morejo priti na obisk ali pa mene povabiti na kavo ali čaj.

frisbuk oddaljuje in niti približno ne zbližuje.

antidepresivi. nekateri jih jemljejo. tudi moji prijatelji. ker naj bi jim primanjkovalo serotonina v možganih. ni mi dalo miru in sem malo raziskovala.

vsem anksioznim, depresivnim, paničnim, ... priporočam, da se grejo valjat po blatu. namreč v zemlji je taka bakterija, ki vzpodbuja imunski sistem tako dobro kot antidepresivi. 

izpostavitev tej bakteriji v zgodnjem otroštvu ščiti pred alergijami in astmo v poznejših letih, saj ta bakterija vzpodbudi naš imunski sistem in s tem našo občutljivost. zdrav imunski sistem je zelo pomemben za vzdrževanje duševnega zdravja.

torej, valjajmo se po zemlji čim več.

čakam pomlad,

da me rosa poliže okoli gležnjev in

se detelja poleže pod mojimi stopinjami.

da me jutro zvabi na zeleno odejo in 

me oblije z neštetimi občutki po še in še.

in že delam prevale, pod seboj mendram 

travice, vejice, rožice.

ni več daleč :)

 

moj najljubši otrok je te dni prebolel šesto otroško bolezen, ki pa mislim, da ni imela nobenega vzroka za njegovo današnje obnašanje.
nikakor mu nisem smela obleči plenice kaj šele kaj drugega. na sebi je imel edino nogavičke. ok, če otrok tako želi. v naši hiši nismo nikoli pretiravali z gretjem. 20 stopinj je najvišja možna temperatura, ampak on je veselo korakal naokoli.večerjo je pojedel nag. 2x je polulal tapison v kabinetu, enkrat tla v kuhinji, polil stricu ogaben zvarek pepsija in kmalu po šesti uri zvečer omagal.
med tem, ko se je vse to dogajalo, sem uspela zmiksati eno čokoladno torto.
ni kaj, mame smo res od vraga :)

moj oče je en čuden tič. zjutraj me je zaskrbljeno vprašal kaj naj popije, da ga neha boleti želodec.
predlagala sem mu ingver. ta čudovita zel pomaga skoraj pri vseh človeških tegobah.
potem sem ga začela malo zasliševat, kaj je jedel prejšnji dan. ha, krompirjevo friko ob desetih zvečer in kos jabolčnega štrudla. pa sem mu obrazložila, da ko si enkrat star 60 let pa res ne moreš več tako obilno večerjati.
ha in kaj mi je fotr odgovoril:" saj sem tudi predvčerajšnjim imel 60 let pa me ni bolel želodec."

ugotovila sva, da ni kriva starost pač pa zoprne viroze, ki razsajajo tod okoli.

izjava tedna

cigijev nečak, nekajletni sin znanega slovenskega režiserja cvitkoviča:"v cerkev hodijo jezusovi narkomani po vitamine".

z bitom sva bila zgodaj zjutraj precej ustvarjalno razpoložena. porisala sva zelo star pomivalni stroj. v kuhinjo sva naselila pisane srčke in travice :)

za zdravje!

ježešna, gledam dvojno

pa smo ukradli silvestru eno dobro večerjo.
vaški fantje pripravljajo podpeko pred zaklenjeno gostilno.
spila sem kozarček črnega.
ljubim moja fanta.
recesije ne občutim prav nikjer.

pa veliko dobre kave in
čim manj cankarjanstva

z mihom pečeva najboljši kruh.
nekaj časa sem zavidala mlekARTzevega, da o gostilničarkinem nadkruhu niti ne zgubljam besed.

ne vem, če drži, da vaja dela mojstra. mislim, da mojstra naredi občutek.
on ga sestavi, jaz pa zgnetem.

reklama

če potrebuješ iphone aplikacijo, piši na moj email.

ko že preveč dni skupaj lije dež
si zamislim lilije na zidu
pobarva jih on z oranžno jopo

pelji me plesat!
četudi nekam kjer prostor in čas ne obstajata več.
northern soul.