zlikala sem žehto. pozabila sem edino na en ovratnik, ki pa ni moj.

misel dneva:

dve kavi na dan odženeta vse parazite stran

načela sem nov dan. oh, to doživetje!
načela sem tudi nov kvader masla. oh, to doživetje!
pa potopila nož v viskozni med.
medtem me kava božala skozi prostor in čas.

vse to že ob deset čez sedem.
a ni doživetijpolno to življenje!

p.s. tri čez sedem pa mi je nekdo, ki mi vidi v glavo, poslal leskovarjevo darilo.

happy cow.

važna je prava mera.
važna so kolena, ko migam in plešem.
važen je pogled iz brezna in poljub njega.
važne so misli in in njih smisli, ker v s-ju se skriva

• pa ra le lo gram.

a, če je avto pred hišo, je nujno, da je kdo doma?

.je obesu šolne na klin
in prijel glaž trdo
svetile so se mu kosmate oči
brez pomisleka je odgrnil zaveso
se brezplodno nastavil
in srknil
potem je že kar teklo
v potokih
reke so tekle po grlu mimo njega
naravnost skozi prekurjen želodec
oddahnil si je šele
ko mu je rekla
naj nese prascem futer.

poskus posnemanja/ ni primerjave

×izterjaj neplačnike
×kupi lepilo
×pospravi rože
×pobarvaj vhod

realnost je lepa in lepljiva, pobarvana in pospravljena, neplačana in iztirjevalska.
imaginarna so vrata, rože, lepilo in neplačniki.

blogerka se je zakvačkala v lastnem napeljevanju k utemeljevanju neutemeljenih sumov o svetu.

romankita

PASTIRSKA
dokler neveden pasem travo
in prežvekujem čredno postavo,
me strižejo, molzejo, ližem sol,
dotlej sem priklenjen na manjvreden kol.
ko pa moja zver uboga MIR,
sem lahko Ovca ali Pastir.

naj te neizrekljivo blagoslovi na tvoj dan prihoda na svet.
svit

dosti je bilo trnov v peti...
grem v borovo po natikače.

pandam bojo začeli vrteti pornografske filme, saj se v živalskem vrtu tem pa tem bojijo, da so njihove pande preveč izolirane od mestnega življenja...

revizija razgledne točke se ni izjalovila, ker je darila rodila.
darila so neuporabna ta hip in besede odveč.

zavedanje
je prvi korak, sprememba mu je na sledi.
sem usota svojih razmišljanj, idej, premislekov, umovanj,...
integracija, zavedanje, eksistenca. vsak od treh izluščenih aspektov je pot do realnosti.
razumeti, da je vse enotno in preprosto pomeni, da smo pristni in resnični.

ogrizek je bistvo.

preseneča nas vedno bolj- provokacija. nanjo se odzove vsak ego tega planeta. sem se preizkusila in tega nisem storila. počutila sem se kot boginja lastne sebe. ljudje se pestimo z obnašanjem drugih in tako je prav, če verjamemo, da smo le jebena ogledala. in, če tam vidim nekaj, kar me zmoti, preusmeri svoj tok zavesti? ploskam z ušesi od silnega navdušenja nad novim odkritjem lastne nevroze, apatije do nastalega ali nenastalega pričakovanja. naučim se sprejemat tisto, česar mi nekdo ne more dati, ker najbrž obstaja nekaj, česar jaz ne morem dati potrebnemu.
rada imam, ko se mi dogaja dokumentarec na koži- muha brenči v istem prostoru kot jaz utripam. četudi tri ure le sedim in se sprašujem kaj za boga počnem tukaj in zdaj? opazujem kako me opazujejo in vprašajo šele, ko se sprovocira njihov vedno dejavni jebeni um. relax bi rekli tisti, ki vedo, da je vse skupaj le kulisa praznega srca.
odgovori na taka in drugačna vprašanja se nahajajo za devetimi resnicami in devetimi lažmi. vozel je vez.
odvozlajmo se!

Praise everyone. If you cannot praise someone, let them out of your life.
Shri Babaji

si kapljica, ki odžeja.
ne išči.
si kapljica, ki hladi.
ne hiti.
si kapljica, ki je večna.
ne skrbi.
taam

uživam ob njegovih tolmunih vprašanj, ki odpirajo moje nazavedno.

moja dva neuporabna bicikla sta lepa in zelena.
rada imam dvojino.
čeprav se lahko vozim samo z enim, tretjim,
ki je tudi zelen.

praznina.
privezujem ji kamenje okoli trebuha. utrujeno se vdaja od sesedanja sama vase.
sita sem njenih polizgovorjenosti. molčim s sabo, poslušam svoj dih, ki je podoben...nikomur in ničemur.

čas in prostor sta živa meja...
tudi zate, draga praznina.

tra-la-la-la-la, tra-la-la-la-, tra tra

veter na mline.
ko daš vaškemu posebnežu na razpolago svoje dvorišče za mletje in stiskanje jabolk, potem pričakuj... kaos, nebroj os, mušic, večdnevno prekladanje jabolk in posod sem ter tja, doma narejene razpadajoče mašince, ki zapolnijo parkirni prostor nedogledno kljub obljubi, da bo vse postorjeno ...kmalu. ugotovila sem, da me ta kaotični način ustvarjanja sploh ne moti več. pravzaprav sem začela spodbujati vsakršne namige in potiske v to smeri. naj se vijejo vijuge in črpajo vrelci, naj se satovje polni in med izpije brez okusa po splošnosti... no time, no space, no limit...in ja- just do it! omiljeni Feo je poleti izjavil, da je v "stvaralački depresiji". dobra izraznost. iz nje se tudi sama bezam, še posebno v teh dneh, ko se prepričujem, da z jesenjo ni še konec poletja... ajaj aj. kaotični so začetki, medijo se sredine in ljubijo se sredine sredin. .. .
vse več je sive in vse manj zelene.

Dance With Yourself- nouvelle vague

dramila sva rdečo. veliko sva prehodila.
na koncu sva bila zopet na začetku. krog nima ne začetka ne konca.
potem se vprašam, kako je možno stvari zaključevat?

every nook and cranny has its own sound

danes.
obujala sem spomine z belim kruhom, premazanim z maslom, posutim s sladkorjem.
čar otroštva.
vmes se je obdobje maslanja menjavalo z obdobjem eurokremanja in marmeladanja.
čar otroštva
je v izbiranju med dobrim in dobrim in dobrim.
takrat.
danes.

Truth, Simplicity, Love

jesenski nasveti za zgodnjo pomlad.
prečila sem travnik in se podala v kraljestvo fižolovih stebel. na mah sem jih opustošila in stroke pripravila na prezimitev.
dragi vrtičkarji: preden položite seme v zemljo, jo podržite nekaj trenutkov pod jezikom, potem jo položite v luknjico, ki ste jo izkopali z golimi rokami. previdno zasujte jamico in z bosimi nogami poteptajte zemljo. zrastel bo fižol po vaši meri, krog z zemljo bo sklenjen.
postopek s fižolom lahko uporabimo tudi na ljudeh. ni škodljiv, je pa vreden razmisleka v kakšno zemljo sadimo...