29.9.07

time is not money, time is ART.

22.9.07



tihoma vstopaš in odgrinjaš moje čipkasto nebo.

13.9.07

zen budistke

12.9.07

oda korenju


izvor energije
čisti kri
žene na vodo
preprečuje nastanek ledvičnih kamnov
-"- gnitje v črevesju
nevtralizira odvečno želodčno kislino
krepi ostrino vida
-"- odpornost proti glistam, prehladu, rahitisu, vnetju ušes
širi krvne žile
in nas tako varuje pred arteriosklerozo
varuje tudi pred slabokrvnostjo
utrjuje kosti
korenčkova juha je odlična proti driski dojenčkov
odstranjuje strupe iz telesa

(foto: www.2muchbeauty.com )

31.8.07

rumeno obsijana
rdeče žari izpod
črnega neba

27.8.07

šele ko nam bodo vsem padle gate z riti, šele takrat bomo zares svobodni.

17.8.07

"na tem svetu potrebujem samo zrak,
tebe ne."
potem se mu je utrnila solzica.

"tebe ljubim, ne pa potrebujem."

16.8.07

srečna sem.

23.7.07

čofotalnik

12.7.07

...prebival sem v prijateljičini hiši in vsak dan čakal, da se prikaže "srečkica". Ob njenih prihodih so se mi tresla kolena, njena nepredvidljivost pa me je grizla v že dolgo potlačena čustva.
Užival sem v pogovorih z njo, ko me je vodila na čudovite kraje, kjer sva opazovala stvaritve narave. Prvič, ko sem ji skuhal, je bila navdušena, jaz pa sem si končno priznal, da sem res zaljubljen v pravo žensko...

30.6.07

ko se srečava na robu neba

ko se objameva pred oltarjem srca

ko se začutiva kot trn v peti

takrat sva to midva

in nič ni popolnejše in žlahtnejše.

večna prijatelja

20.6.07



njeni veliki, lijakasti cvetovi
zbirajo medeno roso,
žejni se ob njej ustavi.

srkajoč.

11.6.07



oživila sem tradicijo rdečih sadežev.

maline v jeseni
jemo kar sedaj.

4.6.07

prej sem se nasmejala do solz.
moj dragi je namreč cankarjev nagrajenec iz materinega jezika. ko pa sem brala njegov zadnji zapis, mi je na pot razmišljanja skočila misel, da najbrž cankarjeva mati ni samo kuhala kave, ampak je v njegova besedovanja tudi vstavljala vejice.

p.s. moje znanje materinščine ni nikoli posegalo po zlatih odličjih.

29.5.07

proti jutru sem imela zelo čudne sanje. rablju sem pomagala zbežati pred nadaljnim metanjem ljudi v visoke, betonske luknje. na dnu sem videla par raztreščenih trupel.
bežala sva čez prekrasne vrtove, po obzidju. pred nama so bila le še visoka, železna vrata. rabelj je imel ključ, vendar ga nikakor ni mogel spraviti v ključavnico, roka se mu je preveč tresla. za nama pa lovec z črno masko in obleko. med pogledovanjem na lovca in tresočo roko rablja, sem se prebudila.

kmalu zatem pa je najino bitje prvič dalo vedeti, da obstaja. na desni strani trebuha je nekajkrat nežno potrkalo. čudovit občutek, ko se zaveš, da nisi nikoli sam.

25.5.07

"vlada socialni darvinizem, kjer močnejši in iznajdljivejši zmaga.""darvin nima prav!" pravi ježek v svojem komadu. jaz bi pa rekla:" darvin ne sme imeti prav!"
prijateljica se zavzema za enakopravnost pred stvarstvom.

24.5.07

ližem te pod koleni, tvoja usta žarijo.

lica vzhajajo kot kvašen kruh.

z ušesi strižeš kot muš.

tvoje zamisli so širše od mojih bokov, bogov, blogov....a je še kaj na b?

12.5.07

ugotavljam, da sem bila včasih veliko bolj preprosta.
recimo, na vprašanje kaj je bistvo obstoja, sem preprosto odgovorila: "bistvo obstoja sta bistvo in obstoj."

enostavno, kajne!?

10.5.07



prizemljitvi križa, so prisostvovali neverniki. priporočila naj bi bila uslišana vsem. gora ni nora, nor je kdor nese križ gor.
zdaj stoji.
modrosti za vsak dan:

ne kupi novega namaza, dokler ne poješ starega.
otroci radi načenjajo nove stvari, preden dokončajo stare.

najprej zaupaj, šele nato ustvari password.

apple že ve. sadež pregrehe. tako pravijo...

3.5.07

poleg mojega omiljenega, sta to še dva sodobna junaka.



fadr and bradr.

30.4.07

fajn se je mečkati z 1 pobrito brado,
traktor je dostavil 58 vreč maltita,
na torti bilo je 12 jagod.

greva gledat kje bo gorelo.

24.4.07

danes mi je prišlo na pamet nekaj simpatičnega....
kot vaško "dekletce" sem se vse svoje otroške dni potepala po vasi in njeni travnati okolici.
med počitnicami sta starša najbrž celo pozabila kako zgleda njun otrok, ampak jaz sem imela s pobalini in pobalinkami čez glavo opravkov. domov sem priletela samo napolnit sestradan želodček, velikokrat pa so mi ga tudi kar pri sosedovi prijateljici. če sva se z očetom kdaj po nekem ključu srečala kje sredi vasi, se je le nasmehnil in rekel:" o naša mala pocestnica, boš prišla kaj domov?"

no, ta izraz "pocestnica" sem takrat razumela po svoje. mislila sem, da sem pač dosti po svetu, oz. na cesti in me oče tako ljubkovalno kliče.

kasneje, ko sem se zavedala pomena te besede, sem bila jezna na cel svet, ki sprevrača lepo opisno besedo vandrovca v nekaj izkrivljenega, izmaličenega,.. ja, ja kurbanje je najstarejši posel nas žensk, a verjamem, da jim takrat še ni bilo treba postopat ob zaprašenih cestah in popljuvanih izložbah.

mogoče pa sem zdaj postala "popotkarica".

smeh je zdrav!
odločitev je padla: ni druge kot, da ukinem jutra njemu, ki ga ljubim.

p. s. sklenila sva, da bova spanec noči raje zbujala z nasmejanim jutrom.

21.4.07

najprej ena uganka za tiste, ki radi grebete za številkami...

2 + 1 + 3 + 9 = 1

komur uspe razložit ta izračun, prejme...

16.4.07

kako sem si zamislila betonsko vrtno mizo in koliko časa je trajalo od ideje do izvedbe.

začelo se je natanko pred dvema letoma, ko sem na vso moč pritiskala na svojega bivšega fanta, naj mi že vendar ulije to betonsko zadevo v obliki kašmirskega vzorca. pustil je svoje delo iz rok in se potil za svojo drago, takrat zame. no, ljubezen je kmalu zatem šla po gobe. spraševala sem se ali je bila miza povod ali posledica za razhod. mogoče je bila pa pika na koncu stavka.
taista miza- težka za dva junca, je do pred kratkim ležala sredi garaže, saj ni ga bilo korenjaka, ki bi si jo upal premakniti.. ker pa imam sedaj krepkega fantiča, je uslišal mojo prošnjo, da se dokonča delo nekoga, ki ga pač ni uspel.
po brutalnem postopku podlaganja in potiskanja, sta z mojim žlahtnikom uspela mizo postaviti točno tako, kot si je princeska zamislila. mizo je bilo potem treba zabetonirat v izkopano luknjo, ugotoviti njeno ravnino itd...
kar nekaj časa že tako tam prešerno stoji, cela betonska in grda na drugi pogled. rabi eno fajn obleko iz ploščic. tudi te sva že pripravila, a kaj, ko princeska komplicira in ne želi uporabit kar prve ideje.
v lajfu se je treba mučiti tudi z lepimi stvarmi, kajpak.

11.4.07

še en primer lebdenja.